 |
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
||||||
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
Razmišljate torej, da bi življenje delili s psom. Čeprav se sama ne ravnam po tem pravilu, pa ta pomembna odločitev ne sme biti trenutna ali impulzivna, pač pa mora biti sprejeta premišljeno in odgovorno. Psi običajno živijo dobrih deset let. Torej so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti in nanje odkrito odgovoriti za naslednjih dobrih 10 let, naslednja:
- ali smo pripravljeni iti s psom vsak dan na sprehod?
- ali smo pripravljeni 15 minut na dan posvetiti vzgoji psa?
- ali smo pripravljeni varovati in skrbeti za njegovo zdravje?
- ali smo pripravljeni za svojim psom počistiti iztrebke?
- ali smo pripravljeni psa šolati?
Od zgoraj naštetih vprašanj je neobvezno le zadnje. Če ste torej na vsa prejšnja odgovori z »DA«, ste pripravljeni na odgovorno lastništvo in vas nekje veselo pričakuje pasji mladič.
Vendar pa smo pred novo odločitvijo: »KAM PO PSA?«
Najprej se moramo odločiti ali bomo vzeli pasemskega psa ali pa sosedovega mešančka. Pri tem moramo imeti pred očmi naš življenjski slog. Če radi hodimo v hribe in si želimo, da bi nas pri tem spremljal pasji prijatelj, verjetno ni primerno, da si izberemo katero od majhnih pasem. Če pa smo bolj lene in popustljive sorte ter nismo pripravljeni posvetiti pretirano veliko časa šolanju psa, pa so majhne pasme kot nalašč za nas. Mešanček nam pri vsakodnevnem življenju nudi prav toliko veselja in užitkov kot pasemski kuža, prav tako pa nam nevzgojeni pasemski kuža lahko povzroči prav toliko sitnosti kot nevzgojeni mešanček. Tudi veterinarske storitve imajo isto ceno za oba. Razlika je le v tem, da pri pasemskem mladiču vemo kdo sta starša in lahko pričakujemo neko vedenje in izgled, lastno določeni pasmi, pri križancih in mešančkih pa običajno vsaj enega od staršev ne poznamo in lahko le ocenimo v kakšnega psa bo zrasel mladiček. Vendar pa do prav velikih odstopanj med oceno in končno velikostjo psa ne prihaja prav pogosto.
IZBRALI SMO PASMO 
PO PSA V AZIL 
Ko mladički končno le privekajo na svet, si vzemimo čas, da spoznamo leglo. Naš idealni mladiček se ne sme bati ljudi, do njih mora kazati zmerno radovednost. Če ga vzamemo v naročje in pobožamo po trebuščku, se mora sprva upirati, kmalu pa ga mora božanje umiriti. Prav tako mora biti živahen pri igri z bratci in sestrami. Praviloma naj se ne bi odločali za najbolj plahega ali pa najbolj razgrajaškega mladička (razen, če imamo znanje in smo se zares pripravljeni spopasti z izzivi preveč plahega ali pa preveč dominantnega psa).
Pa veliko veselja z novim družinskim članom!
Posebno odgovorno odločitev sprejmejo tisti, ki se odločijo posvojiti psa iz azila. Pri tem imam v mislih predvsem odgovornost do psa. Psi v azil namreč prihajajo vsak s svojo nesrečno zgodbo. Vsaka neuspešna posvojitev v njih le še povečujejo nezaupanje v človeka, s tem pa se jim možnosti za uspešno posvojitev hitro manjšajo. Če ste torej sprejeli to hvale in vsega spoštovanja vredno in odločitev, naj bo to dobro pretehtana, trdna in dokončna odločitev. Predvsem v dobro psov. Vsaka uspešna posvojitev poveča možnosti ostalim, ki svojo novo družino še čakajo.
Ko smo se odločili posvojiti azilskega psa, moramo razmisliti še o tem, ali želimo mladička, »najstnika« ali pa odraslega psa. Kakor vsak mladiček, bo tudi azilski posvojenec v začetku od nas zahteval veliko časa ob učenju čistoče, privajanju na novo okolje, menjavi zobkov in drugem. Mladičke je potrebno nahraniti 4 krat dnevno. Če jim tega časa ne moremo nameniti, je morda bolje, da se odločimo za nekoliko starejšega psa. Ti psi pa imajo že tudi neko priučeno vedenje, verjetno so doživeli veliko neprijetnih reči, zato si vzemimo čas in kužka spoznajmo. Vsa zavetišča dovoljuje sprehode z azilanti, zato bo morda dobra odločitev sprva nekajdnevno spoznavanje in sprehajanje psa. Predvsem pa, odločimo se za tistega kužka, za katerega obstaja maksimalno absolutno največja možna verjetnost, da bo lahko z nami živel v znosnem sožitju.
Najtežje je kužkom, ki se ravno privadijo na nov dom, pa morajo zopet nazaj v azil.
Pa veliko veselja z novim družinskim članom!
PREBERI ŠE |
KAKO SI MI LAHKO TO STORIL? |
