Vir: www.odpmz-drustvo.si
Vir: www.odpmz-drustvo.si
Na stvari lahko gledamo iz različnih zornih kotov in tako lahko tudi za Bucota rečemo, da je imel pravzaprav srečo. Srečo, da ga je našla družina, ki ni polgedala proč, pač pa ga je vzela s seboj. Vendar pa je Buco živahen in ne prav majhen kuža, ki se mu po žilah pretaka očitno tudi nekaj "bull" krvi. Tako je družina, ki ga je rešila, prav hitro spoznala, da je Buco preživahen in prevelik kuža za njihovo kinološko znanje in čas, ki mu ga lahko namenijo, in da ne more postati njihov stalni član. Tako Buco išče posvojitelje.
Buco je živahen, približno 6 mesecev star kuža, ki se zelo rad in zelo hitro uči. Če ni v bližini nikogar, ki bi ga zaposlil, se pač zaposli sam. Zato potrebuje skrbnika, ki ima željo in čas, se s psom veliko ukvarjati, priporočljivo pa je tudi poznavanje ali vsaj razumevanje psov tipa "bull". Z začasno skrbnico tudi obiskujeta malo pasjo šolo, kjer je Buco priden učenec. Najbolj zadovoljen je, ko lahko pridno izpolnjuje ukaze in prav težko razume, da je kdaj pa kdaj treba početi tudi NIČ ;). Ima veliko energije in si želi nekoliko bolj športnega skrbnika.
PA ŠE NEKAJ BUCOVIH FOTOGRAFIJ
GSM: 041 626 448 ali 031 349 823
Asko je prisrčen, srednje velik in približno 15 kg težek kuža. Odkar si boksa ne deli več s Katko je nekoliko otožen, pa se kljub vsemu razveseli sprehoda. Kot vsakemu psu, pa se tudi varovancem v azilu primeri, da morajo k veterinarju in Asko ni nobena izjema. Tako sem prišla v soboto ponj. Razveselil se me je in verjetno ni niti slutil kaj naju čaka danes. Po dolgem času se mi je namreč zdel prav dobre volje. Nadela sem mu oprsnico, ga pripela na povodec in se odpravila proti avtu. Kot se za lepo vzgojenega psa spodobi je kot običajno lepo hodil ob meni in veselo mahal z repom. Moram priznati, da me je kljub temu, da se z Askom poznava, malce skrbelo kako bova opravila z vožnjo. Na zadnji sedež avta sem položila deko in mu pomagala v avto. Na moje veliko presenečenje se je počutil kar domače. S sprednjimi tačkami je deko zgnetel na kup, sam pa se udobno zleknil na vrh. Po nekaj sto metrih vožnje je že sproščeno spal. Pri veterinarju je opravil hrabro in niti z očesom ni trenil, ko je dobil injekcijo, kot se za takega junaka spodobi.
Po terapiji se je zopet udobno zleknil na zadnjem sedežu in spal vso pot nazaj do azila, jaz pa sem se, kot že tolikokrat doslej spraševala, le kako si lahko izgubil dom???
ASKO nestrpno čaka novega skrbnika v azilu na Dvorih pri Kopru.
GSM: 041 626 448 ali 031 349 823
Fleki me je takoj očaral s svojim nežnim pogledom in vihravim temperamentom. S svojim nenehnim veselim poskakovanjem mi je skoraj preprečil, da bi ga peljala na najin prvi sprehod. Toda moja vztrajnost se je obrestovala. Tudi Flekiju. No, vsaj dolgoročno, kajti marsikdo bi po prvem sprehodu že obupal. Večino časa sem ga morala prepričevat, da z mano pač ne more imeti mladičev, in da sprehod ne bo prav dolg, če bo moral neprestano sedeti. Kljub ne najbolj obetavnemu začetku, pa sem ga še nekajkrat peljala na sprehod. Drugič je bilo že bolje, čeprav je spet presedel polovico časa, namenjenega sprehodu. Potem pa je šlo hitro na bolje. Takoj se je naučil, da napeta vrvica in moj klic pomenita priboljšek. Kaj pomeni Fleki se je naučil celo tako dobro, da se v hipu obrne in pride k meni tudi, če samo omenim njegovo ime. Že dolgo se ukvarjam s svojim psom, pa ga še nisem uspela naučiti tolikšne pozornosti.
Kadar nimam časa, da bi ga peljala na sprehod, prav težko hodim mimo njegovega boksa.
Želela bi si, da bi si lahko vzela več časa zanj, saj tolikšnega navdušenja ne vidiš pri vsakem psu.
FLEKI čaka razumevajočega skrbnika, ki si bo vzel čas za delo z njim, v azilu na Dvorih pri Kopru.
GSM: 041 626 448 ali 031 349 823