Slovenija se šteje med razvtie države z urejeno zakonodajo. Tudi na področju zaščite živali so na zakonski ravni stvari solidno urejene. Problem nastane, ko je kršitev zakonodaje potrebno prijavit in potem le to še izvajat. Toleranca do mučenja živali (in neodgovornega ravnanja z njimi) je, gledano splošno, še vedno na previsokem nivoju, pri mnogih pa je prisoten tudi strah pred povračilnimi aktivnostmi prijavljenega.
Morda se premalokrat poudari, da se podatkov prijavitelja ne sme posredovati tretjim osebam, prav tako pa je mogoče prijavo podati ANONIMNO.

Prijave mučenja z opisom situacije je mogoče podati na območnih uradih veterinarske inšpekcije, njihov seznam pa najdete na spodnji povezavi:

http://www.vurs.gov.si/si/o_veterinarski_upravi/organizacija/obmocni_uradi/

V nujnih primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje (prometna ali kakršnakoli druga nesreča, žival zaprta v vozilu...) pa bo pravi naslov tudi policija ali center za obveščanje (113 ali 112).

Prav tako so pri prijavah pripravljena pomagati lokalna društva za zaščito in proti mučenju živali, zato velja za pomoč poprositi tudi njih.

2. člen zakona o zaščiti živali pravi:

Zaščita živali po tem zakonu je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

Ko se bomo vsi zavedali odgovornosti, ki jih imamo do drugih živih bitij, spoštovali njihove pravice in zahtevali vsaj spoštovanje ter izvajanje zakonodaje, bo svet postal precej lepši prostor za bivanje.