Agility poteka na parkurju, na katerem so postavljene različne ovire. Kuža jih mora premagovati po v naprej določenem vrstnem redu, pri tem pa ga usmerja vodnik. Predznanje za udejstvovanje ni potrebno, priporočljiva pa je osnovna poslušnost. Pes mora poznati osnoven ukaze in mora biti vodljiv brez povodca.
Z agilityjem pričnemo tudi z mladiči, saj je napomembnejša stvar spoznavanje ovir. Med igro bodo spoznali ovire, in bodo tako kasneje bolje pripravljeni na resnejše treninge. Nikakor pa z mladiči ne smemo vaditi skokov, saj si lahko pri tem poškodujejo kolke.

Tako mladičem npr. po tleh položimo palice čez katere se bodo kobacali. Z višanjem starosti pa jim počasi predstavljamo ovire v njihovi pravi podobi. Deska, ki jo položimo po tleh in po kateri jih učimo hodi, bo sčasoma postala most.
Učenje agilityja poteka s pomočjo pozitivne motivacije in v začetku s pomočjo igre. Vsako grobo ravnanje s psom je najstrože prepovedano, na tekmah razlog za diskvalifikacijo. Nenazadnje z se z grobim načinom poučevanja v agilityju ne da doseči ničesar.

Čeprav se agilityja lahko naučimo tudi iz knjig, pa jih priporočamo le kot dodatno izobraževanje.
Najbolje je, da v najbližjem kinološkem društvu povprašamo, če se ukvarjajo tudi z agilityjem. V društvu bodo poskrbeli, da nas seznanijo z osnovami, da nas nadzorujejo in nam pomagajo pri spoznavanju z ovirami. V društvu bomo spoznali tudi druge vodnike in si z njimi izmenjavali izkušnje.
Eno takih društev je tudi Kinološko društvo Portorož.

Psom ovire predstavljamo počasi. Najprej eno, ko obvlada to, mu predstavimo drugo. Pes, ki se ustraši ovire ima kaj malo možnosti, da postane navdušen agilitaš.