Večino napak, ki imajo za posledico "nevzgojenega" psa, zagrešimo nevede. Psi namreč potrebujejo jasna navodila in jih tudi iščejo. Odzivajo se na naše vedenje in to vsakokrat, torej jih učimo tudi takrat, ko tega ne želimo početi. Premnogokrat se zgodi, da mislimo, da s pasjim mladičem ne bo težav, za malo šolo ni časa, potem pa.... veliko težje je psa "odučiti" pridobljenega vedenja, kot pa ga naučiti želenega. Pogost primer nezavednega učenja je odzivanje na pasji lajež.

Pes laja, mi pa želimo v miru pojesti kosilo, prebrati časopis in si privoščit popoldanski počitek. Toda pes ne neha. Poleg lajanja začne prenašati okoli različne predmete, in če to ni dovolj zna kašnega tudi uničiti. Če ne prej, se bomo za njim zapodili, ko bo začel žvečiti naše najljubše čevlje. WUALA! Uspelo mu je! Vse kar je namreč želel, je bila vaša pozornost in končno jo je dobil. Psu jezno vzamete čevelj, ga okarate in pošljete na njegov prostor. Pes se poklapano odvleče in umiri. Zadovoljni se vrnete k svojim opravkom nemeneč se za psa. In ravnokar ste psa uspešno naučili, da če hoče pridobiti vašo pozornost, mora žvečit vaše čevlje. Vse kar je namreč pes želel, je bila vaša pozornost, ki ste mu jo namenili v napačnem trenutku.

Kazen, ki jo pes zelo dobro razume je, ignoriranje oz. odvzem pozornosti. In pogosto se ljudje ne menijo za pse dokler so le ti pridni, jim pa namenijo obilo pozornosti takoj, ko postanejo dovolj sitni. Tako pravzaprav nagradijo vedenje, ki je motoče, psa pa z ignoriranjem, "kaznujejo" za pridnost.

Da bi lažje začeli je tu 10 nasvetov, ki vam lahko olajšajo sporazumevanje s psom.

1. Nikoli, nikoli, nikoli ne udarite psa!
Če vas je zelo razjezil in se ne morete upreti, udarite v blazino ali kamorkoli drugam samo nikoli ne udarite psa!

2. Nikoli ne kaznujte psa, ko je prišel k vam.
Tudi če je to po več urnem potepanju, ko ste pretekli nekaj 10 km, da bi ga našli in od klicanja izgubili glas, ga nikoli ne kaznujte, ko je končno prišel k vam. Psi ne morejo imeti slabe vesti, njihovo poklapano vedenje je le zaznavanje vaše jeze. Kazen ali nagrado povežejo s svojim zadnjim dejanjem. Pes, ki se je potepel, ne razume, da je kaznovan, ker se je potepal, pač pa kazen poveže s svojo vrnitvijo k vam.

3. Vsak prihod psa k vam, naj bo zanj prijetna izkušnja.
Če želite psa skopati ali mu dati zdravilo, pa tega ne mara, pojdite ponj. Vsak prihod k vam mora povezati s čim prijetnim - božanjem, priboljškom, večerjo....
Ko ga čaka nekaj neprijetnega, pojdite ponj in ga ne kličite.

4. Dobro premislite, ali je pes res tisto, kar si želite - za naslednjih 15 let .

5. Ne podarjajte psa. Pes ni darilo! (razen v redkih primerih, ki pa so izjeme, ki potrjuje pravilo)

6. Ne ponavljajte istih ukazov, ko jih je pes že osvojil in jih pozna. S ponavljanjem istega ukaza ga učite, da se mu ni potrebno odzvati takoj, ko si vi to zaželite, pač pa da se lahko sam odloči kolikorat mu boste rekli "sedi" predno se bo usedel.

7. Predno izrečete ukaz bodite prepričani, da ste si pridobili kužkovo pozornost. Ukaz naj sledi njegovemu imenu.

8. Psu ne dovolite, da bi naredil kaj narobe.
Bolj kot bo kuža uspešen, več kot bo nagrad, boljše se bo odzival na vaše želje. Preusmerimo pozornost iz neželenega na želeno vedenje in ga zato nagradimo.

9. Ne kaznujte. Kazen, če že mora biti, naj bo odvzem naše pozornosti.

10. Ne pričakujte, da bo vaš pes znal brati vaše misli.

Ukazi naj bodo jasni in nedvoumni, za vsako dejanje uporabljajmo samo eno besedo.